Mlečno zrcalo

Ena najljubših anekdot iz dinamičnega in pustolovskega sveta prevajanja mi je ta o mlečnem zrcalu. Najprej seveda: kaj je mlečno zrcalo?

Nope.

Ker imamo zelo radi kategorizacijo in ocenjevanje vsega obstoja, tudi pri kravah ni drugače. Za dobro kravo je pomembna tako oblika vimena kot znanje španščine. Eden od kriterijev pri obliki vimena je pogled nanj od zadaj, čemur se v stroki reče mlečno zrcalo, ocenjuje se njegova višina in širina. Ali če damo prednost opisu mlečnega zrcala iz leta 1873:
Posebno pozornost pa treba obračati na - "mlečno zrcalo". To zrcalo ni nič druzega nego pod zadnico med bedroma in vimenu narobe (navzgor) obrnena dlaka. Čim veče je to zrcalo, tim boljša krava je (navadno) za molžo. 
(vir: Slovenski gospodar, 30. 1. 1873, str. 35)

Iskanje ustreznic takim izrazom je običajno zanimivo, tu sem imel poleg tega tudi srečo, da so vsi kriteriji za ocenjevanje krav iz mojega izvirnika očitno mednarodno precej poenoteni. Definicije plus slikovno pojasnilo sem našel v ocenjevanju prvesnic. Tam se najde tudi pojasnilo, da so kriterije razvili v ZDA, potem pa so ga prevzele tudi evropske države.

Od ocenjevanja ni daleč do iskalnega pojma judging dairy cattle, ki vrne ilustriran izbor ustreznic. Potem sem samo vzporedil slike in opise ter prišel do rear udder height in width.

Zakaj je napa (tista kuhinjska) tako kratka beseda

Nedavno je na dan prišlo vprašanje – malo nepričakovano iz ust Nizozemca, ki zna le nekaj besed slovensko – zakaj je (kuhinjska) napa tako kratka beseda. Sploh v primerjavi z drugimi jeziki, kot je nemška stonoga Dunstabzugshaube ali plejada angleških izrazov range hood, ventilation hood, exhaust hood in drugi.

S prvimi iskanji nisem prišel do nekega izrazitega odgovora, a zgledalo je, da prihaja iz Italije. Po italijansko se reče cappa. Ponuja se teorija, da je napa popačenka te beseda. We have to go deeper!

Večkrat sem našel razlago napa = cappa del camino, slednje pomeni dimnik nad ognjiščem, čemur se tudi po slovensko reče napa oziroma po domače raufnk (iz nem. Rauchfang). Omenjena razlaga se pojavlja v gradivu o jezikih, ki se govorijo v širši okolici slovenskega Primorja, v Istri, Furlaniji, Benečiji, tako da izraz zelo verjetno izvira iz tistih koncev in se je "moderniziral", da pokriva tudi kuhinjski parolov nad štedilnikom.

Crowdsourcing ali množicanje

Večkrat naletim na kak izraz, pogosto kaj relativno novega, za kar si skoraj oddahnem, da se mi ni pojavil v prevodu; da mi ni potrebno iskati ali izumljati nečesa. Pred časom mi je v roke prišla knjiga Crowdsourcing: Why the Power of the Crowd Is Driving the Future of Business in crowdsourcing je ravno tak izraz. Spretno izkorišča podobnost z outsourcing in vseeno ohranja sporočilnost (sicer pa skoraj vsi angleški neologizmi to zelo dobro znajo, kaj?).

Avtor omenjene knjige, Jeff Howe, crowdsourcing definira kot delo, ki ga namesto določenega posameznika opravi nedoločena množica ljudi v neke vrste odprtem razpisu (moj prosti prevod iz [1]). O možnostih za slovensko ustreznico sploh nisem razmišljal, potem sem pa po naključju naletel na izraz množicanje (Sobotna priloga, 8. 10. 2011, str. 16; dostopno tudi na spletu). V članku angleški izraz sicer ni omenjen, a že iz konteksta, pa tudi zvena besede, se mi je zdelo, da bo to ena in ista zadeva. Hitro iskanje je pokazalo, da je izraz nastal pred kratkim, 28. septembra, na Twitterju na pobudo novinarja Vala 202 Mateja Praprotnika, odgovor pa je dal @StaneC, z razlago množica+žicanje=množicanje. Posrečeno, zelo posrečeno. Pa še kdaj.

Nisem sicer raziskoval drugih predlogov (če so sploh bili), ampak izgleda, da je izraz poimenovanje zase našel ravno s pomočjo koncepta, ki ga opisuje! Prav veliko takih primerov niti ne more biti, ampak to si prav zasluži neko žmohtno znanstveno ime.

Slovar: Marijino vnebovzetje

Danes je praznik Marijinega vnebovzetja. Sicer nisem katolik in ga ne obhajam, je pa to dobra priložnost, da začnem se eno rubriko, ki naj bi postala ena centralnih in bolj uporabnih, in sicer Slovar. Večkrat naletim na kakšen izraz in njegov prevod, ki se mi ga zdi vredno zapisati, če si mi ga že ne uspe zapomniti.

Prazniki, posebno cerkveni se mi zdi, da imajo v različnih jezikih precej različna imena, tako da se iz njihovih sestavin, besed, morfemov ne da sklepati, za kaj gre. Marijino vnebovzetje ni tak, v omenjenih jezikih je v glavnem transparentno, za kaj gre. Kakšnega bolj zaj..., recimo binkošti, pa kdaj drugič, najboljše ravno takrat.

Slovensko je uradno Marijino vnebovzetje, po domače tudi veliki šmaren in velika maša.
Nemško je Mariä Aufnahme in den Himmel ali pogosteje Mariä Himmelfahrt (tale se pojavlja v koledarjih). Ne pozabit na ä v Mariä.

Angleško je Assumption of Mary.

Pa se hrvaško in srbsko: Velika Gospa.

Vesoljska rukola

Občasno me še kakšna nova beseda preseneti. Besedil o hrani nimam skoraj nikoli na krožniku, zato razmeroma slabo poznam razne sestavine in jedi v tuji jezikih, tako tudi izraz za rukolo. Nemalo me je presenetilo, da ji na otoku rečejo rocket (salad) (slišano pri Jamieju, ki je – čisto mimogrede – precej izboljšal način govora v primerjavi z začetki), čez lužo pa malo manj visokoleteče arugula.
Po nemško je običajno Rucola ali Rukola, imajo pa tudi malce pozabljen izraz Rauke.

Zamenjava vejic in pik v številkah z regularnimi izrazi

Trenutno delam na letnem poročilu. Z ekipo ga prevajamo v angleščino. Na srečo ni prvič in v prejšnjih letih smo uporabljali pomnilnik prevodov (translation memory), zato lahko recikliramo precejšnji del besedila, predvsem računovodski del, ki je sploh čista veselica z izrazi in formulacijami (usredstvovati, prihodkovati, uskupinjevanje in podobne cvetke; o tem moram kdaj več napisati).

V letnem poročilu je seveda tudi kup zneskov, ki načeloma nimajo kaj dosti s prevodom, razen – angleščina ima ločila tisočic in decimalk ravno obratno kot večina evropskih jezikov (za drugod pa ne vem; je treba kdaj raziskati). Pri nas vejica ločuje celi del števila in decimalke, pika pa tisočice za lažje branje. V angleščini je pa ravno obratno. Torej:

Slovenščina in dr.1.234,56
Angleščina1,234.56

Ajde, recimo da ni ravno življenjsko pomembno tole zamenjat v prevodu, saj je razvidno, kaj je mišljeno. Ampak hočemo narediti dober izdelek, zato bomo seveda zamenjali pike in vejice.
Ročno je to pravo sizifovstvo. Urejevalniki besedil, kot je Word, imajo funkcijo za iskanje in zamenjavo (search and replace), a če vse vejice zamenjamo s pikami, smo naredili več škode kot koristi, saj nočemo zamenjati stavčnih ločil.

Tule pridejo na vrsto t.i. regularni izrazi (regular expressions ali regex), ki so skoraj sam svoj jezik. Regularni izrazi nam omogočajo, da z določenim naborom posebnih znakov opišemo, kaj iščemo. Pogosto se uporabljajo v okviru raznih programskih jezikov, saj je sintaksa regularnih izrazov standardizirana. Pogosto se prav z njihovo pomočjo ugotavlja, če je e-poštni naslov pravilno oblikovan, torej če vsebuje afno, nekaj pred njo in nekaj za njo, v slednjem delu pa mora biti vsaj ena pika. Tovrsten regularni izraz (z dodatnimi omejitvami) je denimo:

\b[A-Z0-9._%+-]+@[A-Z0-9.-]+\.[A-Z]{2,4}\b
Vir; tam je še več primerov, kako se stvar hitro da zakomplicirati.

Tule ne bom imel uvodnega tečaja regularnih izrazov, saj poznam le grobe osnove. Za zamenjavo pik in vejic več tudi ni potrebno, vsaj v neki osnovi obliki.

V našem primeru iščemo vejice oz. pike, kjer sta levo in desno številka. Vzemimo najprej piko. Naslednji izraz bo iskal pike, ki imajo številko tik pred in za sabo. Za to mora Wordovem okencu za iskanje biti vključena možnost Uporabi nadomestne vzorce ali v angleškem Use wildcards, ki se skriva med dodatnimi možnostmi, ko kliknemo Več/More v omenjenem okencu.
([0-9]).([0-9])

Kot vidimo, je osrednji del pika. Da iščemo številke, povemo tako, da damo želeni nabor (naštejemo enega za drugim npr. [123abc], kar bo iskalo le teh šest znakov) ali obseg znakov (kot v tem primeru z vezajem vmes) v oglate oklepaje. Navadni oklepaji pa so pomembni za del, kjer bomo izvedli zamenjavo. Označujejo sklope, s katerimi lahko operiramo pri zamenjavi.

Če bi rezultat zgornjega iskanja le zamenjali z vejico, bi izbrisalo številki levo in desno, zato moramo rezultat iskanja ustrezno vstaviti nazaj v dokument.  Sklope, ki smo jih pri iskanju dali v navadne oklepaje, pri zamenjavi uporabimo tako, da za levo poševnico (backslash \) navedemo zaporedno številko sklopa. Ker številk seveda nočemo zamenjati, bo v tem primeru torej:
\1,\2

Ta funkcionalnost regularnih izrazov omogoča številna napredna iskanja in zamenjave pri urejanju dokumentov, recimo da seznam oseb, ki so navedene v obliki priimek, ime brez ročnega urejanja zamenjamo v obliko ime priimek.

Nazaj k vejicam in pikam. Načeloma lahko omenjeno zamenjavo opravimo po celem dokumentu, a ker dokumenti običajno vsebujejo ločilo tisočic in decimalk hkrati, bi s tem naredili več škode kot koristi, saj bi vse pike v številkah zamenjali z vejicami, potem pa na podoben način ne bi mogli ustreznih vejic zamenjati  pikami oz. vsaj ne na dovolj zanesljiv način. Zato sam najraje uporabljam "vmesni" znak, t.j. nek znak, ki se v dokumentu ne pojavlja ali za katerega lahko zagotovo domnevam, da se ne bo pojavil med dvema številkama. Težko je določiti znak, ki bi bil univerzalno uporaben v ta namen, saj se po različnih strokah pojavljajo zelo raznovrstne oblike zapisov številk. Za ta primer bom vzel znak za paragraf §, v kakšnem pravnem besedilu pa se mogoče ne bi obnesel. Pogosti znaki, kot so #, $, %, &, ^ ipd. so vsi kar dobri kandidati, znajo pa spet biti težavni v določenih primerih: # je lahko težaven pri besedilih glede mobilnih telefonov, $ ko gre za dolarje, % kjer se navaja veliko odstotnih podatkov, & ni redek namesto veznika in, ^ se mogoče uporablja kot  zapis potence. To so resda skrajni in malo verjetni primeri, ampak nepremišljena uporaba samodejne zamenjave vseh pojavitev zna hitro povzročiti napako v besedilu, ki se bo mogoče odkrila, ko bo že prepozno. Zato torej pazljivo z izbiro vmesnega znaka, še bolj pa funkcije Zamenjaj vse.

Dovolj pridige. Za zamenjavo pik in vejic so potrebni torej trije koraki:
NajdiZamenjaj z
1. Najdi vse pike med številkami
in jih zamenjaj z vmesnim znakom, tu §.
([0-9]).([0-9])\1§\2
2. Najdi vse vejice med številkami
in jih zamenjaj s pikami.
([0-9]),([0-9])\1.\2
3. Najdi vse § med številkami
in jih zamenjaj z vejicami.
([0-9])§([0-9])\1,\2

Pa še makro za Word, ki gre čez cel dokument in vse to opravi. Za vmesni znak prav tako uporablja §, ki ga po potrebi lahko zamenjate (na dveh mestih).

Pozor: ta makro uporabljate na lastno odgovornost. V praksi sem ga uporabil samo enkrat in ni nujno, da se bo v tej obliki vedno obnesel.
Sub SwitchCommaAndDot()
Selection.Find.ClearFormatting
 With Selection.Find
 .Text = "([0-9]).([0-9])"
 .Replacement.Text = "\1§\2"
 .Forward = True
 .Wrap = wdFindContinue
 .Format = False
 .MatchCase = False
 .MatchWholeWord = False
 .MatchAllWordForms = False
 .MatchSoundsLike = False
 .MatchWildcards = True
 End With
 Selection.Find.Execute Replace:=wdReplaceAll
 Selection.Find.ClearFormatting
 With Selection.Find
 .Text = "([0-9]),([0-9])"
 .Replacement.Text = "\1.\2"
 .Forward = True
 .Wrap = wdFindContinue
 .Format = False
 .MatchCase = False
 .MatchWholeWord = False
 .MatchAllWordForms = False
 .MatchSoundsLike = False
 .MatchWildcards = True
 End With
 Selection.Find.Execute Replace:=wdReplaceAll
 Selection.Find.ClearFormatting
 With Selection.Find
 .Text = "([0-9])§([0-9])"
 .Replacement.Text = "\1,\2"
 .Forward = True
 .Wrap = wdFindContinue
 .Format = False
 .MatchCase = False
 .MatchWholeWord = False
 .MatchAllWordForms = False
 .MatchSoundsLike = False
 .MatchWildcards = True
 End With
 Selection.Find.Execute Replace:=wdReplaceAll

Največji polglasnik v mestu

Ime te trgovine z oblačili v središču Ljubljane sem opazil že pred leti, zdaj sem jo pa končno še ujel v objektiv, magari le mobitelskega. Dobro da ni prej izginila.



Precej posrečeno se mi zdi, da so obsession zapisali fonetično – vsaj zelo približno. Obsešn ne bi bilo tako posrečeno, tisti polglasnik – obrnjeni E – je tisto tapravo. Kakršenkoli zapis bliže pravemu fonetičnemu bi postal neberljiv, razen za študente bližnje fakultete. Plus, koliko bi le stalo dati delat posebne znake za napis, tule pa le E obrneš.